Poti za doseganje prečnih kompetenc in usmerjanje
Dejavnosti in načini pridobivanja prečnih kompetenc in usmerjanje
Licej z znanstvenima, klasičnim in jezikovnim oddelkom je šola, ki ne usposablja za specifičen poklic, ampak želi nuditi splošno kulturno osnovo, ki omogoča bodisi nadaljevanje študija na univerzi bodisi vključevanje v svet dela. Zato smo pozorni tako na razvoj in problematiko akademske izobrazbe ter njene zahteve kot na problematiko zaposlovanja mladih z višješolsko diplomo.
Da bi dosegli te cilje, našim dijakinjam in dijakom nudimo različne dejavnosti, ki pridejo v poštev za doseganje prečnih kompetenc in usmerjanje. Reforma, ki jo poznamo z imenom “Dobra šola” (La buona scuola, zakon 107/15), je uvedla obvezno število ur dela ob učenju. Licej je v tem smislu v preteklih šolskih letih podpisal več konvencij z javnimi in zasebnimi ustanovami, krajevnimi upravami, raziskovalno-znanstvenimi centri, številnimi fakultetami Tržaške univerze in drugimi ustanovami. Požrtvovalno je širil paleto sodelovanj z različnimi slovenskimi in italijanskimi združenji in ustanovami.
Zakon št. 145 z dne 30.12.2018 oziroma t.i. “finančni zakon” za leto 2019 pa je spremenil delo ob učenju v Poti za pridobivanje prečnih kompetenc in za usmerjanje (ital. Percorsi per le competence trasversali e l'orientamento - PCTO) ter zmanjšal obvezno število ur na 90 ur v trieniju za liceje.
Na osnovi zakonodajnega odloka št. 62/2017 so Poti za pridobivanje prečnih kompetenc in za usmerjanje ter Nacionalno preverjanje znanja INVALSI (iz slovenščine, matematike in angleščine) obvezna predpogoja za udeležbo na državnem izpitu.
Zakonski odlok št. 91/2018 (t.i. decreto “milleproroghe”) je zamrznil veljavnost omenjenega določila za šolsko leto 2018/19, od leta 2019/20 pa sta omenjena predpogoja spet obvezna.
Ob koncu šolskega leta v okviru na razrednem svetu določenega učnega predmeta je dijak/inja ocenjen/a v skladu z ministrskim odlokom št. 774 z dne 4.9.2019 in priloženimi smernicami, ki jih je ministrstvo objavilo 15. oktobra 2019.
Licej prireja staže in razne oblike pridobivanja prečnih kompetenc za svoje dijake, tudi v sodelovanju z različnimi znanstvenimi ustanovami v Trstu in okolici in v Furlaniji-Julijski Krajini ter s Slovenskim Deželnim Gospodarskim Združenjem. V tem okviru pridejo v poštev tudi jezikovni tedni in izmenjave z drugimi šolami.
V okviru obveznega obdobja šolskega uvajanja v delovno okolje je omenjeno dejavnost v preteklih šolskih letih licej še nadgradil, okrepil in razširil s pomočjo dodatnega osebja iz okrepljenega seznama osebja, ki ga je uvedel zakon št. 107/2015.
V skladu s preventivnimi ukrepi za zajezitev virusne okužbe so bile te dejavnosti seveda okrnjene.
Glavne mehke veščine (angl. "soft skills"), ki jih pri dijakih lahko razvijamo med delom ob učenju oz. pri pridobivanju mehkih veščin in usmerjanju, so:
- Avtonomija
Sposobnost izvajanja danih nalog brez stalnega nadzorstva, avtonomno sprejemanje odločitev in samoiniciativa, urejanje samega sebe. Sposobnost razumevanja pravil in etike dela.
- Prilagodljivost
Sposobnost prilagajanja na spremembe, pripravljenost sprejemanja novosti, pozitiven odziv na nepričakovane situacije ter odprtost do novih delovnih nalog in izzivov, tudi v sodelovanju z ljudmi z zelo različnimi nazori.
- Sposobnost dela pod pritiskom in odpor na stres
Stabilnost v stresnih situacijah, nadzorovanje samega sebe in ohranjanje koncentracije. Sposobnost upravljanja z odgovornostmi.
- Organizacijske sposobnosti
Sposobnost udejanjanja idej, določanja prioritet, načrtovanja in organizacije z danimi sredstvi (upoštevajoč tudi čas na razpolago).
- Preciznost in pozornost do detajlov
Sposobnost biti točen, delaven, pazljivi in pozoren do detajlov tudi v luči končnega rezultata. Sposobnost izkoriščanja časa na razpolago.
- Učenje učenja
Sposobnost razumevanja svojih pomanjkljivosti in možnosti nadgradnje, želja po lastnem izboljšanju in poglabljanju znanja.
- Usklajevanje znanja
Sposobnost pridobivanja podatkov ter organizacija in reorganizacija podatkov in znanja, ki prihajajo iz različnih virov z namenom, da se doseže določen cilj. Sposobnost avtokritike in razvijanje kritičnosti.
- Samoiniciativnost
Sposobnost razvijanja idej, nadzorovanje njihovega razvoja in organizacija v obliki uresničljivih projektov. Kreativnost in iznajdljivost.
- Komunikacijske sposobnosti
Prilagajanje terminologije potrebam sogovornika, aktivno poslušanje, premišljeno natančno izražanje, sposobnost sinteze in povzemanja; pozitivno soočanje z drugimi. Sposobnost upravljanja digitalnih sredstev in medijev.
- Reševanje problemov
Sposobnost ugotavljanja prioritet in kritičnosti; iskanje in ugotavljanje najboljše možne rešitve.
- Sposobnost dela v skupini
Sodelovanje v skupini, trud za ohranjanje dobrih odnosov, sodelovanje z drugimi, sposobnost ustvarjanja pozitivnih odnosov s sodelavci. Razumevanje potreb drugih in sposobnost reševanja konfliktov. Spoštovanje pravil in hierarhije na delovnem mestu.