Dejavnosti in načini pridobivanja prečnih kompetenc in usmerjanje

Licej z znanstvenima, klasičnim in jezikovnim oddelkom je šola, ki ne usposablja za specifičen poklic, ampak želi nuditi splošno kulturno osnovo, ki omogoča bodisi nadaljevanje študija na univerzi bodisi vključevanje v svet dela. Zato smo pozorni tako na razvoj in problematiko akademske izobrazbe ter njene zahteve kot na problematiko zaposlovanja mladih z višješolsko diplomo.

Da bi dosegli te cilje, smo našim dijakinjam in dijakom nudili tudi obvezno delo ob učenju. Reforma, ki jo poznamo z imenom “Dobra šola” ( La buona scuola, zakon 107/15), je uvedla obvezno število ur dela ob učenju, kar jim omogoča konkreten vpogled v delovni svet. Licej je v tem smislu v preteklih šolskih letih podpisal več konvencij z javnimi in zasebnimi ustanovami, krajevnimi upravami, raziskovalno-znanstvenimi centri, številnimi fakultetami Tržaške univerze in drugimi ustanovami. Požrtvovalno je širil paleto sodelovanj z različnimi slovenskimi in italijanskimi združenji in ustanovami.

Zakon št. 145 z dne 30.12.2018 oziroma t.i. “finančni zakon” za leto 2019 pa je spremenil delo ob učenju v Postopke za pridobivanje prečnih kompetenc in za usmerjanje (ital. PCTO) ter zmanjšal obvezno število ur na 90 ur v trieniju za liceje.

Na osnovi zakonodajnega odloka št. 62/2017 so Postopki za pridobivanje prečnih kompetenc in za usmerjanje ter Nacionalno preverjanje znanja INVALSI (iz slovenščine, matematike in angleščine) obvezna predpogoja za udeležbo na državnem izpitu.

Zakonski odlok št. 91/2018 (t.i. decreto “milleproroghe”) je zamrznil veljavnost omenjenega določila za šolsko leto 2018/19, od leta 2019/20 pa sta omenjena predpogoja spet obvezna. 

Ob koncu šolskega leta v okviru na razrednem svetu določenega učnega predmeta je dijak/inja ocenjen/a v skladu z ministrskim odlokom št. 774 z dne 4.9.2019 in priloženimi smernicami, ki jih je ministrstvo objavilo 15. oktobra 2019.

Licej prireja staže in razne oblike pridobivanja prečnih kompetenc za svoje dijake, tudi v sodelovanju z različnimi znanstvenimi ustanovami v Trstu in okolici in v Furlaniji-Julijski Krajini ter s Slovenskim  Deželnim Gospodarskim Združenjem. V tem okviru pridejo v poštev tudi jezikovni tedni in izmenjave z drugimi šolami.

V okviru obveznega obdobja šolskega uvajanja v delovno  okolje je omenjeno dejavnost v preteklih šolskih letih licej še nadgradil, okrepil in razširil s pomočjo  dodatnega osebja iz okrepljenega seznama osebja, ki ga je uvedel zakon 107/2015. 

V skladu s preventivnimi ukrepi za zajezitev virusne okužbe so bile te dejavnosti seveda okrnjene. 

Glavne mehke veščine, ki jih pri dijakih lahko razvijamo med delom ob učenju oz. pri  pridobivanju mehkih veščin in usmerjanju, so: 

1. Avtonomija 

Sposobnost izvajanja danih nalog brez stalnega nadzorstva, avtonomno sprejemanje  odločitev in samoiniciativa, urejanje samega sebe. Sposobnost razumevanja pravil in etike  dela.  

2. Prilagodljivost 

Sposobnost prilagajanja na spremembe, pripravljenost sprejemanja novosti, pozitiven odziv  na nepričakovane situacije ter odprtost do novih delovnih nalog in izzivov, tudi v sodelovanju  z ljudmi z zelo različnimi nazori. 

3. Sposobnost dela pod pritiskom in odpor na stres  

Stabilnost v stresnih situacijah, nadzorovanje samega sebe in ohranjanje koncentracije.  Sposobnost upravljanja z odgovornostmi.  

4. Organizacijske sposobnosti 

Sposobnost udejanjanja idej, določanja prioritet, načrtovanja in organizacije z danimi sredstvi  (upoštevajoč tudi čas na razpolago). 

5. Preciznost in pozornost do detajlov 

Sposobnost biti točen, delaven, pazljivi in pozoren do detajlov tudi v luči končnega rezultata.  Sposobnost izkoriščanja časa na razpolago.

6. Učenje učenja  

Sposobnost razumevanja svojih pomanjkljivosti in možnosti nadgradnje, želja po lastnem  izboljšanju in poglabljanju znanja. 

7. Usklajevanje znanja 

Sposobnost pridobivanja podatkov ter organizacija in reorganizacija podatkov in znanja, ki  prihajajo iz različnih virov z namenom, da se doseže določen cilj. Sposobnost avtokritike in  razvijanje kritičnosti.  

8. Samoiniciativnost 

Sposobnost razvijanja idej, nadzorovanje njihovega razvoja in organizacija v obliki uresničljivih  projektov. Kreativnost in iznajdljivost. 

9. Komunikacijske sposobnosti 

Prilagajanje terminologije potrebam sogovornika, aktivno poslušanje, premišljeno natančno  izražanje, sposobnost sinteze in povzemanja; pozitivno soočanje z drugimi. Sposobnost  upravljanja digitalnih sredstev in medijev. 

10. Reševanje problemov 

Sposobnost ugotavljanja prioritet in kritičnosti; iskanje in ugotavljanje najboljše možne rešitve. 

11. Sposobnost dela v skupini 

Sodelovanje v skupini, trud za ohranjanje dobrih odnosov, sodelovanje z drugimi, sposobnost  ustvarjanja pozitivnih odnosov s sodelavci. Razumevanje potreb drugih in sposobnost  reševanja konfliktov. Spoštovanje pravil in hierarhije na delovnem mestu.