Pravilnik o šolskem redu

Descrizione

V tem pravilniku so navedene podrobnejše določbe, ki urejajo uveljavljanje ter izpolnjevanje pravic in dolžnosti vseh komponent šole: dijakov in njihovih staršev, učnega in neučnega osebja ter ravnateljstva in tajništva. Vsebina pravilnika je v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi (ZO št. 297 z dne 16.4.1994, Uredbo predsednika min. sveta z dne 7.6.1995, OPR št. 275 z dne 8.3.1999 in nadaljnjimi določili, z zakonom št. 107/2015), s statutom dijakinj in dijakov (OPR št. 249 z dne 24.6.1998 in OPR št. 235 z dne 21.11.2007) ter s sklepi zbornih organov.

1. UVOD IN TEMELJNE DOLOČBE

1.1 Uvod

Vsebina pravilnika je v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi (ZO št. 297 z dne 16.4.1994, Uredbo predsednika min. sveta z dne 7.6.1995, OPR št. 275 z dne 8.3.1999 in nadaljnjimi določili, z zakonom št. 107/2015), s statutom dijakinj in dijakov (OPR št. 249 z dne 24.6.1998 in OPR št. 235 z dne 21.11.2007) ter s sklepi zbornih organov.

1.2 Temeljne določbe

Šola je vzgojno, izobraževalno, kulturno, družbeno in telesnokulturno središče, katerega namen sta vzgoja in izobraževanje. Vanj se morajo dejavno in konstruktivno vključiti vse njene komponente – dijaki, starši, učno in neučno osebje – in se potegovati za njeno rast, razvoj in napredek v duhu medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.

Osnovne vzgojno-didaktične smotre in cilje šole podrobneje osvetljuje Triletni vzgojno-izobraževalni načrt (TVIN).

Šola se obvezuje, da bo po svojih močeh in s sodelovanjem ostalih družbenih dejavnikov ustvarjala pogoje, da se bodo na njej dijaki in starši dobro počutili. Učno osebje bo naredilo vse, kar je v njihovi moči, da bi se dijaki uspešno vključili v učno-vzgojni proces. Šola si bo nadalje prizadevala, da bo v sodelovanju z dijaki in njihovimi družinami pravočasno ugotavljala situacije nelagodja, ki dijakom onemogočajo pozitiven šolski uspeh in vodijo v opustitev šolanja, ter o tem obveščala družine.

Vse komponente šole (dijaki, starši, učno in neučno osebje) imajo pravico do shajanja in izražanja svojega mnenja znotraj zavoda v skladu z zakonskimi določili. Zato imajo posamezne komponente pravico do:

sklicevanja zborovanj ali sej svojih članov v šolskih prostorih o temah, ki zadevajo šolo ali družbena vprašanja, tudi ob pomoči zunanjih strokovnjakov;
uporabe šolske imovine za izpeljavo pobud z dovoljenjem ravnateljstva in zavodskega sveta;
predstavitve in širjenja svojih pobud s pomočjo tiskovin in lepakov na za to dodeljenih mestih.

Dovoljuje se delitev tiskovin pred šolskim poslopjem pred začetkom in po zaključku pouka.

Propagandni material za obnovo zbornih organov lahko pobudniki širijo znotraj šolskega prostora med odmori in v obdobjih, ki jih določa Ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje.

Vsaka komponenta ima pravico do svoje oglasne deske.

Društva in ustanove, ki nameravajo izobesiti svoje lepake znotraj šolskega prostora, morajo zaprositi ravnateljstvo za dovoljenje.

2 ZBORNI ORGANI

Šolski zborni organi so: razredni svet, zavodski svet in profesorski zbor.

2.1 Razredni svet

V širši zasedbi ga sestavljajo vsi profesorji razreda, dva izvoljena predstavnika dijakov in dva izvoljena predstavnika staršev. Razrednemu svetu predseduje ravnateljica ali njen pooblaščenec iz vrst profesorjev, članov razrednega sveta. Tajniške posle opravlja eden od profesorjev, članov razrednega sveta. Določi ga ravnateljica ali njen pooblaščenec.

Razredni svet se obnavlja vsako leto ter profesorskemu zboru posreduje predloge v zvezi z vzgojno in izobraževalno dejavnostjo ter eksperimentiranjem, načrtovanjem dodatnih in podpornih dejavnosti. Razredni svet pospešuje odnose med profesorji, starši in dijaki.

Razredni svet v ožji zasedbi sestavljajo samo razredni profesorji in ravnateljica. Razrednemu svetu v ožji sestavi je pridržano odločanje o didaktičnem načrtu ter ocenjevanje dijakov. O oceni iz vedenja odloča razredni svet v ožji sestavi na podlagi:

1. sodelovanja v šolski skupnosti v smislu 3. člena Statuta dijakinj in dijakov,
2. morebitnih vpisov v dnevnik,
3. neopravičenih odsotnosti,
4. (ne) spoštovanja pravilnika in hišnega reda,
5. morebitnih disciplinskih ukrepov.

Razredni svet sklepa tudi o morebitni do največ 15-dnevni izključitvi zaradi posebno hudih prekrškov posameznega dijaka.

2.2 Zavodski svet

Sestavljajo ga izvoljeni predstavniki dijakov in staršev, izvoljeni predstavniki učnega in neučnega osebja ter ravnateljica. Predsednik zavodskega sveta je iz vrst staršev in ga izvolijo člani sveta z absolutno večino. Dijaki, ki niso polnoletni, nimajo pravice do glasovanja pri zadevah, ki se tičejo proračuna in izdatkov.

Zavodski svet se obnavlja vsaka tri leta. V primeru izteka mandata nekega člana ga nadomesti prvi neizvoljeni. Dijaki obnovijo svoje predstavništvo vsako leto.

Zavodski svet zaseda izven učnih ur ter sklepa o

1. splošnih smernicah zavoda in oblikah samofinanciranja,
2. proračunu in obračunu,
3. finančnih nakazilih za upravo in didaktično delovanje¹,
4. sprejetju pravilnika zavoda,
5. nakupu ali obnovitvi in ohranitvi tehnično-znanstvenih pripomočkov, materiala za laboratorije ter tiskovin in audiovizuelnih sredstev v smislu člena št. 34 medmin. odloka št. 44 z dne 1.2.2001,
6. šolskem koledarju glede na krajevne posebnosti,
7. izvenšolskih in obšolskih dejavnostih (s posebnim poudarkom na tečaje podpornega in dopolnilnega pouka ter na enodnevne in večdnevne šolske ekskurzije),
8. vzpostavljanju stikov z drugimi šolami za izmenjavo informacij in izkušenj ter za trajno sodelovanje,
9. udeležbi na kulturnih, športnih in rekreacijskih manifestacijah vzgojnega značaja,
10. izvajanju humanitarnih pobud,
11. eksperimentiranju in spremembah v didaktičnem ustroju šole,
12. uporabi šolskega poslopja in imovine,
13. v sodelovanju s profesorskim zborom o pobudah, ki zadevajo zdravstveno in preventivno vzgojo,
14. o hudih disciplinskih prekrških in o preko 15-dnevnih izključitvah posameznih dijakov.

Zavodski svet izvoli iz svoje srede člane izvršnega sveta. Izvršni svet sestavljajo poleg ravnateljice, tajnika šole in predsednika zavodskega sveta po en predstavnik staršev, profesorjev in dijakov, članov zavodskega sveta.

Izvršni svet pripravlja proračun in obračun ter vodi delovanje zavodskega sveta; skrbi tudi za izvrševanje sklepov zavodskega sveta.

Izvršni svet odloča na predlog posameznih razrednih svetov – o disciplinskih postopkih v primeru hujših prekrškov.

Izvoljeni predstavniki redno obiskujejo seje zavodskega sveta. Po večkratnih odsotnostih lahko izpadejo iz zbornega organa.

(¹ Ko je znesek za nakup, zakup oziroma dobavo vključen v letni načrt za tekoče šolsko leto in ne presega 2.000 €, člen št. 34 medmin. odloka št. 44 z dne 1.2.2001 dovoljuje ravnatelju, da izbere pogodbenika oz. prodajalca, ne da bi odločal na osnovi primerjave treh predračunov oziroma skliceval zavodski svet. Zavodski svet je omenjeni znesek povišal na 3.000 €.)

2.3 Profesorski zbor

Sestavlja ga vse učno osebje, njegova zasedanja vodi ravnateljica. Prvič se zbere na začetku šolskega leta ter se sestaja redno na pobudo ravnateljice; na izredni seji pa se lahko sestane na predlog vsaj tretjine svojih članov.

Profesorski zbor odloča o vzgojno-izobraževalnem načrtu zavoda; pri tem upošteva ministrske programe in krajevne posebnosti; vsekakor spoštuje svobodo poučevanja, ki je po ustavi zajamčena vsakemu posameznemu profesorju.

Odloča tudi o razdelitvi šolskega leta na trimesečja oziroma na štirimesečja. Profesorski zbor izoblikuje predloge za eksperimentiranje, sestavo razredov, dodelitev profesorjev in sestavo urnika. Redno preverja didaktično delo in skrbi za prenovo in bogatenje vzgojno-izobraževalne ponudbe. V ta namen načrtuje in izpeljuje izobraževalne tečaje za profesorje. Načrtuje in uresničuje tudi posebne pobude za prizadete dijake.

Zavodski profesorski zbor potrjuje izbiro učbenikov na podlagi mnenj in sklepov razrednih svetov.

Iz svoje srede izvoli člane ocenjevalne komisije, člana jamstvenega organa za dijaške disciplinske postopke in imenuje varuhe zbirk, knjižnic in posebnih učilnic.

Zapisnike sej profesorskega zbora sestavlja in vodi eden izmed ravnateljičinih sodelavcev.

3 DIJAKI

3.1 Pravice dijakov

V skladu z določili OPR št. 249/1998, OPR št. 235/2007 in zakona št. 107/2015 v času izobraževanja šola zagotavlja vsem svojim dijakinjam in dijakom:

1. obiskovanje pouka in drugih oblik organiziranega izobraževalnega dela, tudi obveznega obdobja dela ob učenju;
2. razvijanje njihovih sposobnosti,
3. pridobivanje kakovostnega in sodobnega znanja,
4. pravico do sprotnih in objektivnih informacij,
5. sodelovanje pri uresničevanju tistega dela letnega delovnega načrta, ki določa njihove pravice in obveznosti,
6. upoštevanje individualnih in razvojnih posebnosti,
7. prilagoditev pogojev dela dijakom, ki se pripravljajo na glasbena, športna in druga tekmovanja,
8. spoštovanje osebnosti,
9. varnost in zaščito pred vsemi oblikami nasilja v šoli,izobraževanje v duhu strpnosti in spoštovanja različnosti ljudi,
10. izobraževanje v duhu strpnosti in spoštovanja različnosti ljudi,
11. pravico do zdravega, varnega in vzpodbudnega delovnega okolja,
12. varovanje osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
13. v skladu z obstoječimi predpisi pravico do sklicevanja zborovanj ali sej svojih članov v šolskih prostorih o temah, ki zadevajo šolo ali družbena vprašanja, tudi ob pomoči zunanjih strokovnjakov (glej poglavje 3.4 Dijaško delovanje),
14. pravico do uporabe šolske imovine za izpeljavo svojih pobud z dovoljenjem ravnateljstva in zavodskega sveta,
15. pravico predstavitve in širjenja svojih pobud s pomočjo tiskovin in lepakov na za to dodeljenih mestih (npr. na oglasni deski),
16. pravico, da so seznanjeni z odločitvami in pravili, ki urejajo šolsko življenje,
17. pravico, da se aktivno in odgovorno udeležujejo šolskega življenja, da postavljajo zahteve, razvijajo svobodno izbrane vsebinske sklope in uresničujejo samostojne pobude,
18. pravico, da so ob preverjanju znanja takoj seznanjeni s prejetimi ocenami in da imajo pregled nad njimi.

3.2 Dolžnosti dijakov

Vedno v skladu z določili OPR št. 249/1998, OPR št. 235/2007 in zakona 107/2015 so dolžnosti dijakov v času izobraževanja:

da redno in pravočasno obiskujejo pouk in druge oblike organiziranega izobraževalnega dela, tudi obvezno obdobje dela ob učenju,
da redno in pravočasno opravljajo svoje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom, šolskim koledarjem in drugimi predpisi,
da v šoli in izven nje skrbijo za lastno zdravje in varnost in ne ogrožajo zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
da spoštujejo druge in da se obnašajo v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami,
da sooblikujejo ugled šole,
da varujejo ter ohranjajo premoženje šole, lastnino dijakov in ostalih komponent,
da redno prinašajo s seboj svojo dijaško knjižico.

3.3 Uveljavljanje pravic dijakov, obveznosti šole

Ravnateljstvo, profesorski zbor in zavodski svet določijo hišni red, s katerim urejajo varovanje šole, nadzor nad vstopom vanjo, dežurstvo strokovnih delavcev v času izobraževalnega dela in način informiranja dijakov.

3.4 Dijaško delovanje

3.4.1 Razredno dijaško zborovanje

Razredno dijaško zborovanje je temeljni organizem dijaškega delovanja. Prošnjo za zborovanje morajo dijaki predstaviti razredniku vsaj tri dni pred zborovanjem; v prošnji mora biti naveden dnevni red s podpisi obeh predstavnikov razreda ali vsaj polovice in enega dijaka razreda ter s podpisom profesorja ali profesorjev, ki so dali na razpolago svojo uro. Dijaki imajo pravico, da vsak mesec uporabijo za razredno zborovanje dve učni uri, ki jih lahko izkoristijo zaporedoma ali v različnih dneh. Zborovanje pa ne sme potekati vedno na isti dan v tednu oziroma med urami istega profesorja.

Ravnateljica in profesorji niso prisotni na razrednem zasedanju, razen na povabilo dijakov, vendar imajo pravico, da v času zborovanja vstopijo v razred. V primeru, da je dnevni red izčrpan, ima ravnateljica ali njen namestnik pravico, da zasedanje prekine in odredi nadaljevanje rednega pouka. V primeru neredov sme ravnateljica zborovanje prekiniti in prepovedati naslednjega.

Razredno zborovanje vodita izvoljena predstavnika razreda, ki prevzameta tudi odgovornost za reden in nemoten potek dela. Predstavnika razreda napišeta zapisnik o zborovanju in ga oddajo razredniku, ki ga po potrebi posreduje ravnateljici.

Ni dovoljeno zapuščati šolskega poslopja med zborovanjem in pred koncem dogovorjenega časa za zborovanje. Dijaki morajo v razredu počakati na zvonjenje.

V prvem mesecu pouka in v zadnjem mesecu pouka oz. trideset dni pred koncem pouka dijaki nimajo pravice do zborovanja. Datum razrednega zborovanja v mesecu oktobru določi ravnateljica, ker isti dan potekajo tudi volitve dijaških predstavnikov v razredne svete.

3.4.2 Zavodsko dijaško zborovanje

Prošnjo za zavodsko dijaško zborovanje morajo dijaki predstaviti ravnateljstvu vsaj pet dni pred zborovanjem z navedenim dnevnim redom in podpisom vseh treh predstavnikov dijaškega odbora ali desetine vseh vpisanih dijakov. Ravnateljica ali njen namestnik lahko prošnjo za zborovanje zavrne. Na prošnji predstavniki dijakov navedejo tudi okvirni čas trajanja zborovanja.

Dijaki imajo pravico do enkratmesečnega celodnevnega zborovanja, razen v prvem in zadnjem mesecu pouka ter ob koncu polletja. Namesto rednega mesečnega zborovanja imajo lahko dijaki dvakrat v šolskem letu ločeni zborovanji za bienij in trienij. Če dijaki predvidevajo, da se bo zborovanja udeležil zunanji strokovnjak, morajo to navesti v prošnji za odobritev.

Odgovornost za reden potek zborovanja prevzamejo njegovi pobudniki. Ravnateljica in dežurni profesorji zborovanju lahko prisostvujejo. V primeru neredov sme ravnateljica ali njen namestnik zborovanje prekiniti in prepovedati naslednje.

Poleg rednega mesečnega zborovanja imajo dijaki pravico do nadaljnjega zborovanja v popoldanskih urah.

Predstavniki dijakov morajo napisati zapisnik o poteku zborovanja in ga posredovati ravnateljstvu.

3.4.3 Dijaški odbor

Sestavljajo ga vsi predstavniki razredov ter predstavniki dijakov v zavodskem svetu.

Dijaški odbor izvoli predsednika, tajnika in tri člane, ki sestavljajo ožji koordinacijski odbor. Le-ta zastopa dijaški odbor pri vseh zbornih organih ter pri ravnateljskem svetu.

Dijaški odbor in koordinacijski odbor zasedata izven šolskih ur. Samo v posebnih primerih lahko ravnateljica dovoli zasedanje med poukom; ravnateljica pa sme sklicati dijaški odbor med poukom, da seznani predstavnike s pomembnimi in posebnimi zadevami.

Prošnjo za zasedanje mora dijaški odbor predstaviti ravnateljstvu vsaj tri dni pred zborovanjem z navedenim dnevnim redom.

Zasedanja dijaškega odbora vodi predsednik ob pomoči ostalih članov koordinacijskega odbora.

Dijaški odbor mora pripraviti pravilnik za dijaška zborovanja, ki ga mora pregledati in odobriti zavodski svet.

Dijaški odbor lahko predstavi svoje predloge zavodskemu svetu in lahko vabi na svoje seje ravnateljico oziroma rav. sodelavca.

3.4.4 Pokrajinska dijaška konzulta

Istočasno z volitvami za predstavnike v Zavodskem svetu dijaki izvolijo tudi dva zastopnika šole v Pokrajinski konzulti dijakov. Pokrajinska konzulta je organ, ki povezuje dijaške predstavnike vseh višjih šol tržaške pokrajine.

3.4.5 Dejavnosti oziroma prispevki v smislu OPR 567/1996

V primeru razpoložljivih denarnih prispevkov načrt za uresničevanje in upravljanje dejavnosti, pobud oziroma nakupov v okviru OPR 567/1996 izoblikuje Dijaški odbor, odobri pa ga Zavodski svet. Dijaški odbor določi vsaj enega polnoletnega dijaka – dijakinjo, ki odgovarja za urejen potek odobrenih dejavnosti.

3.5 Dijaška knjižica

3.5.1 Opis

Dijaška knjižica vsebuje osebne podatke, obrazce za predčasni in kasnejši prihod ter za opravičila za odsotnost, strani, namenjene obveščanju staršev in povzetek hišnega reda. Z njo je treba ravnati kot z osebnim dokumentom; v primeru izgube oziroma izrabe je treba ravnateljstvo čimprej zaprositi za duplikat. Spremembo naslova ali telefonske številke je treba nemudoma sporočiti tajništvu.

3.5.2 Uporaba

Na začetku šolskega leta razredniki razdelijo dijakom dijaške knjižice, ki jih morajo dijaki imeti redno ob sebi. Le-te morajo dijaki, ki niso polnoletni, dati v podpis staršem ali njih namestnikom, ki bodo opravičevali odsotnosti in prosili za predčasni odhod oziroma kasnejši prihod v šolo. Polnoletni dijaki opravičila podpisujejo sami. Ravnateljica in profesorji vpisujejo v dijaške knjižice obvestila družinam; starši, oziroma njihovi namestniki so vabljeni, da občasno pogledajo v dijaške knjižice.

3.6. Obiskovanje pouka

3.6.1 Odsotnosti

Možnost izostanka od pouka za ves dan ali del dneva imajo dijaki le, ko gre za dejanske in utemeljene razloge, ki jih je treba vedno jasno in podrobno navesti ter po možnosti dokumentirati tako v prošnjah za predčasni odhod oziroma kasnejši prihod kot v opravičilih. V primeru kolektivnih, dolgotrajnih, načrtnih ali neustrezno utemeljenih odsotnosti lahko šola od družin zahteva dodatna pojasnila. Ravnateljica ali njen namestnik lahko predloženo opravičilo tudi zavrneta.

V primeru izostankov zaradi nalezljivih oziroma daljših bolezni je treba čim prej pisno in ustno (telefonsko) obvestiti šolo. V posebnih primerih (npr. pouk na daljavo) lahko dijaki skenirajo ali slikajo podpisano opravičilo ter fotografijo pošljejo na razrednikov službeni naslov. Ob povratku v šolo bodo dijaki izročili razredniku papirnat odrezek opravičila. Ostala opravičila morajo dijaki izročiti razrednikom med prvim tednom po izostanku.

Ob mesečnem pregledovanju odsotnosti se bodo razredniki v primeru večkratnih odsotnosti in ne dovolj jasnih in podrobno navedenih vzrokov pogovorili z dijaki in njihovimi družinami.

V primeru dijaške zasedbe šolskega poslopja, dijaške samouprave oziroma dijaških protestnih demonstracij je preverjanje odsotnosti neizvedljivo. Ker dijaki niso prisotni v razredu, zanje ne more odgovarjati šola, temveč družina, ki se samostojno odloči, ali bo odsotnost opravičila ali ne.

Večje število odsotnosti lahko vpliva na oceno iz vedenja.

3.6.2 Predčasni odhod – kasnejši prihod v šolo

Prošnje za predčasni odhod in kasnejši prihod v šolo morajo starši ali polnoletni dijaki nasloviti na ravnateljstvo. Dovoljenja so odobrena, kadar gre za dejanske in utemeljene razloge, ki pa jih je treba vedno navesti in po možnosti tudi dokumentirati.

Prošnje za predčasni odhod je treba izročiti slugi dan prej ali istega dne pred rednim pričetkom pouka. Pred odhodom morajo dijaki obvestiti profesorja, ki ima naslednjo uro pouk v tistem razredu in v šolskem dnevniku zabeleži odsotnost. Šolski sodelavci v pritličju praviloma zadržijo odrezek iz dijaške knjižice in ga naknadno izročijo razredniku.

Odhodi med učnimi urami, vsekakor s privoljenjem ravnateljice oz. njenega namestnika, so dovoljeni samo v primeru slabosti; mladoletne dijake morajo pri tem spremljati starši. Lahko jih spremljajo njihovi namestniki ob predhodnem dovoljenju družine.

Zamudniki počakajo v pritličju do naslednje učne ure, šele ob zvonjenju lahko vstopijo v razred. Sluge imajo nalog, da zamudnikov ne puščajo v razrede med šolsko uro.

3.7 Hišni red

3.7.1 Vedenje

Po zvonjenju, ki napoveduje začetek pouka ali konec odmorov, morajo biti vsi dijaki na svojih mestih in pripraviti vse potrebno za naslednjo uro.
Razrednik tedensko imenuje reditelja, ki sta odgovorna za red v razredu (zračenje razreda med odmori, brisanje table, pospravljanje učnih pripomočkov, skrb za čistočo) in v slačilnicah. Reditelja obveščata neučno osebje o morebitni odsotnosti profesorja.
Dijaki so soodgovorni za red in čistočo ter za šolsko imovino. Morebitno škodo morajo dijaki javiti učnemu ali neučnemu osebju. V skladu s sporazumom o soodgovornosti, ki ga na osnovi ODP št. 235/2007 podpišejo starši ob vpisu, mora škodo poravnati krivec oziroma dijaki razreda, v katerem je prišlo do nje. V primeru škode na hodnikih, straniščih in ostalih skupnih prostorih, za katero se ne ugotovi krivca, krijejo stroške popravila vsi dijaki.
V skladu s sporazumom o soodgovornosti (ODP št. 235/2007) so dijaki, ki povzročijo škodo in vandalstvo na šoli, dolžni škodo poravnati pred koncem tekočega šolskega leta.
Raba dvigala je dijakom dovoljena le izjemoma (poškodbe, zdravstvene težave ipd.).
Vstop v zbornico je dijakom dovoljen samo v spremstvu učnega ali neučnega osebja.
Nobene izvenšolske dejavnosti ni možno izvajati brez vednosti ravnateljstva.
Med poukom, v odmorih, med prostimi urami je dijakom prepovedano zapuščati šolski prostor brez dovoljenja oziroma opravičila s strani staršev.
V času pouka je po hodnikih, vežah in straniščih tišina.
V šolskih prostorih je vsemu osebju in dijakom prepovedana uporaba mobilnega telefona, razen v nujnih in upravičenih primerih.
Dijaki in osebje lahko na šoli tiska oziroma fotokopira samo material, ki ga rabijo pri pouku oziroma za obšolske dejavnosti. Tiskanje oziroma fotokopiranje večjega števila listov mora odobriti ravnateljstvo.
Kajenje, uživanje alkohola, drog in drugih psihogenih sredstev je v prostorih šole in na šolskih površinah prepovedano vsem šolskim komponentam. V šolske prostore in na šolske površine je prepovedano tudi prinašanje in razširjanje alkohola, narkotikov in drugih psihogenih sredstev. Kajenje, uživanje alkoholnih pijač in mamil je prepovedano tudi na ekskurzijah, športnih dnevih in drugih prireditvah, ki jih organizira šola. Če šolsko osebje ugotovi, da dijak uživa alkohol, poseduje drogo ali jo uživa, o tem obvesti razrednika, ta pa starše in ravnateljstvo.

3.7.2 Uporaba učilnic

Dijaki smejo v posebne učilnice (laboratorije, risalnico in telovadnico) samo v spremstvu profesorja. Torbe in plašče puščajo v svojem razredu in v učilnico ne prinašajo hrane in pijače. Dijaki naj pa ne puščajo denarnic, prenosnih telefonov in drugih dragocenih predmetov v razredih oziroma slačilnicah, predvsem ko imajo pouk drugje. V takih primerih si šola ne more prevzeti nobene odgovornosti, če slučajno zmanjka denar, mobilni telefon ipd.

3.7.3 Šolska knjižnica

Dijaška knjižnica deluje redno samo med šolskim letom po vnaprej določenem urniku.

Rok izposoje traja en mesec, samo v posebnih primerih sme dijak podaljšati rok še za dva tedna.

Dijaki imajo pravico, da po svojih zastopnikih predlagajo nakup knjig, ki se jim zdijo primerne in koristne.

Na zavodu deluje tudi podporna knjižnica, ki ima namen, da posoja razprodane učbenike.

Dijaki morajo za knjige zaprositi za to odgovorno osebje. Ob izposoji se s podpisom obvežejo, da bodo knjige skrbno čuvali in jih vrnili v dobrem stanju.

Kdor bi izposojeno knjigo izgubil ali poškodoval, mora kupiti novo ali plačati ustrezni znesek. Če se krivca ne ugotovi, bodo stroške za nakup izginulih ali poškodovanih knjig krili vsi dijaki ob zaključku šolskega leta.

Knjige si lahko dijaki izposodijo tudi za poletno branje.

3.7.4 Oglasi in sporočila

Dovoljuje se delitev tiskovin pred šolskim poslopjem pred začetkom in po zaključku pouka. Propagandni material za obnovo zbornih organov lahko pobudniki širijo znotraj šolskega prostora med odmori in v obdobjih, ki jih določa ministrska okrožnica. Društva in ustanove, ki nameravajo izobesiti svoje lepake znotraj šolskega prostora, morajo zaprositi za dovoljenje ravnateljstvo. Sindikalna obvestila se lahko izobesijo na sindikalni oglasni deski pred zbornico.

Za lepljenje plakatov uporabljamo ustrezna mesta. Prepovedano je lepiti plakate na stene.

3.7.5 Vzgojni ukrepi

V skladu z OPR št. 235 z dne 21.11.2007, postopanje v primeru lažjih prekrškov proti šolskemu redu in disciplini določa razrednik, postopanje in kazni za težje kršitve pa razredni svet, ki sklepa tudi o morebitni izključitvi. Ravnateljica v sodelovanju z razrednikom mora poskrbeti za ugotovitev dejstev.

Kazni morajo vedno zasledovati vzgojne in konstruktivne cilje in težiti k krepitvi čuta za odgovornost ter k ponovni vzpostavitvi korektnih odnosov v okviru šolske skupnosti tudi z vključitvijo dijaka – prestopnika v dejavnosti socialne, kulturne oziroma splošne narave v korist šolske skupnosti.

Odstavek št. 5 1. člena že omenjenega OPR št. 235 z dne 21.11.2007 določa, da so kazni vedno začasne, jasno utemeljene in prilagojene disciplinskemu prekršku. Pri določanju kazni se upošteva osebni položaj dijaka, resnost zadržanja, princip postopnosti in, kolikor je mogoče, tudi princip povračila škode. Upošteva se tudi morebitne nadaljnje posledice. Šola mora dijaku vedno ponuditi možnost, da kazen spremeni v dejavnost v korist šolski skupnosti.²

V roku petnajstih dni je možen priziv na šolski jamstveni organ, ki ga sestavljajo en profesor, ki ga izvoli profesorski zbor za dobo enega leta ob začetku pouka, en predstavnik dijakov, ki ga izvoli dijaški odbor, in en predstavnik staršev med izvoljenimi v zavodski svet. Jamstvenemu organu predseduje ravnateljica. Za vse ostalo veljajo določila OPR št. 235 z dne 21.11.2007 in OPR št. 249 z dne 24.6.1998.

V skladu s 6. ods. 4. člena OPR št. 249/1998 o morebitni izključitvi dijaka do petnajst dni sklepa razredni svet, o hujših prestopkih in izključitvah nad petnajst dni sklepa zavodski svet.

Ravnateljica oziroma profesorski zbor lahko odločijo, da v primeru hudih kršitev prekličejo poučne ekskurzije oziroma druge obšolske dejavnosti.

(2. Ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje v svoji noti z dne 31. julija 2008 predlaga dejavnosti kot npr. pomoč v tajništvu, čiščenje.šolskih prostorov, manjša popravila, raziskovalno delo po šolskih katalogih in arhivih, obiskovanje specifičnih izobraževalnih tečajev socialne oziroma kulturne veljave, priprava pisnih oziroma likovnih izdelkov, ki predpostavljajo kritični razmislek in poglobitev dogodkov na šoli ipd.)

4. ORGANIZACIJSKO-DIDAKTIČNI KRITERIJI

4.1 Sestava razredov

Ob vpisu na licej Franceta Prešerna dijak ali dijakinja lahko izbira med vzporednicami, na katerih potekajo različne študijske smeri.

V primeru nesorazmernega števila vpisov bo vodstvo šole vzpostavilo stik z družinami, da bi enakomerno razporedilo dijake bodisi glede na izražene želje bodisi glede na objektivne okoliščine (ministrski predpisi, zmogljivost učilnic itd). V primeru, da bi ne prišlo do sporazumne rešitve, pripada dokončna odločitev zavodskemu svetu.

Prehod iz ene vzporednice v drugo je praviloma vezan na polaganje prestopnih izpitov, ki jih dijaki polagajo pred začetkom pouka oziroma v prvih tednih pouka ali ob koncu šolskega leta.

Ob vpisu se dijaki oz. starši odločijo za obiskovanje ali ne-obiskovanje verouka. V drugem primeru izberejo tudi eno od štirih možnosti, ki jih zanje predvidevajo veljavni predpisi:

didaktične in vzgojne dejavnosti,
samostojne dejavnosti pod profesorjevim nadzorstvom,
samostojne dejavnosti,
odhod s šole, oz. kasnejši prihod ali predčasni odhod. V tem primeru je potrebno posebno dovoljenje s strani staršev oziroma njihovih namestnikov. Izbira velja za vse šolsko leto.
Dijaki, ki ne obiskujejo verouka in so brez nadzorstva, morajo počakati na začetek naslednje ure v pritličju.

4.2 Urniki sprejemanja

Ravnateljica je po svojih močeh vedno na razpolago tako dijakom, staršem kot profesorjem. Za daljše pogovore sprejema dijake, starše in profesorje vsak delavnik po dogovoru, tudi v popoldanskem času. Staršem priporočamo, da najprej telefonsko preverijo ali je ravnateljica ob željeni uri dosegljiva oziroma prisotna na šoli. V primeru odsotnosti ravnateljico nadomešča eden izmed sodelavcev.

Tajništvo je praviloma odprto vsak dan od 9.30 do 12.30. Po potrebi je možen dogovor.

Starši lahko pridejo na pogovor s profesorji po urniku, ki je določen na začetku šolskega leta. Skupne popoldanske govorilne ure so dvakrat v šolskem letu. Po dogovoru so mogoča tudi sestajanja dijakov oziroma staršev s profesorji ob drugačnih prilikah.

Šola je praviloma odprta od 7.30 do 14. ure vsak dan razen nedelje. V primeru popoldanskih obšolskih dejavnosti, sej zbornih organov in priložnostnih srečanj se urnik šolskih sodelavcev posebej prilagodi, tako da je glavni vhod lahko odprt tudi v popoldanskih oziroma večernih urah. Predlagatelj oziroma prireditelj popoldanske dejavnosti mora seveda predhodno obvestiti tajništvo.

4.3 Varnost

Šola v skladu z zakonodajnima odlokoma št. 81/2008 in št. 106/2009 ter nadaljnjimi določili skrbi za varnost v šolskem poslopju z upoštevanjem standardov in drugih predpisov, ki urejajo varstvo pri delu (pravila civilne zaščite za hitro evakuacijo v primeru požara, potresa in drugih naravnih ujm, prva pomoč, protipožarne norme), poleg tega pa še zahteva od dijakov ustrezno opremo pri praktičnem pouku, športni vzgoji in drugih dejavnostih.

4.4 Obveščanje dijakov in staršev

Šola lahko izdaja publikacije, s katerimi obvešča dijake, starše in javnost nasploh o svojem delovanju in predstavlja svoje izobraževalne programe ter druge izvenkurikularne dejavnosti. Te informacije ponuja tudi na spletnem dnevniku Aktivna šola – Infoschool in na svoji spletni strani (www.preseren.edu.it).

4.5 Pravilnik o poučnih ekskurzijah ter šolskih in obšolskih dejavnostih

4.5.1 Cilji

Eno- ali večdnevne poučne ekskurzije spadajo med redne vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki imajo kot cilj vsestransko širjenje in poglabljanje znanja z različnih področij. Spodbujajo socializacijo in krepitev prijateljskih odnosov med dijaki in predstavljajo sredstvo za povezovanje šolskih izkušenj z okoljem in za spodbujanje kulturnih, družbenih in državljanskih vrednot.

4.5.2. Organizacijski postopek

4.5.2.1 Kriteriji

Pri letni organizaciji eno- ali večdnevnih poučnih ekskurzij je treba upoštevati:

zakonske normative o didaktičnih ekskurzijah,
kriterij varčnosti in smotrne uporabe sredstev,
kriterij varnosti,
skupno število razpoložljivih dni.

Naš licej si prizadeva, da bi bile poučne ekskurzije in druge dejavnosti dostopne vsem dijakom, zato bo posebna pozornost posvečena uravnoteženemu planiranju, tudi ob upoštevanju didaktične učinkovitosti in celoletne ekonomske obremenitve dijakov posameznega razreda.

Vse enodnevne in večdnevne poučne ekskurzije morata predhodno odobriti razredni in zavodski svet.

4.5.2.2. Število razpoložljivih dni

Na začetku šolskega leta se skličejo razredni sveti vseh razredov, ki pregledajo in odobrijo vse eno- ali večdnevne poučne ekskurzije in druge jutranje šolske in obšolske dejavnosti za tekoče šolsko leto, ob upoštevanju v tem pravilniku navedenih kriterijev.

Vsak razredni svet ima na razpolago 15 dni oziroma 90 ur letno, ki jih lahko izkoristi med šolskim letom za jutranje oglede gledaliških predstav, razstav, športnih prireditev, predavanj izvedencev, eno- ali večdnevnih poučnih ekskurzij, šolskih izmenjav ter jezikovnih tednov v tujini.

Za vsako celodnevno ekskurzijo se šteje 6 ur dnevno, za krajše dejavnosti pa efektivno število ur, ko dijaki niso pri pouku v razredu.

V ta seštevek niso vključene ne s projektom Dobrodošli povezane aktivnosti v prvem razredu, ne usmerjanje za podiplomski študij v četrtem in petem razredu.

V vsakem primeru imajo prednost ekskurzije, ki jih predmetni profesorji pripravijo za več vzporednih razredov.

Zadnji mesec pouka praviloma poučne ekskurzije niso dovoljene.

O možnosti prekoračitve števila razpoložljivih dni se morata izreči razredni in zavodski svet po posvetu s profesorskim zborom.

4.5.2.3. Priprava in izvedba

Za enodnevno poučno ekskurzijo profesor mentor-organizator:

izdela predlog za ekskurzijo (kraj, obdobje, okvirna cena, število soudeleženih dijakov oz. razredov, imena profesorjev spremljevalcev) in ga odda v tajništvo.
v sodelovanju s tajništvom pripravi dovolilnice za starše in jih razdeli dijakom-udeležencem (vsaj dva tedna pred odhodom) pred rezervacijo prevoza oziroma poučne ekskurzije.

Dijaki, ki se nameravajo udeležiti poučne ekskurzije, morajo v kratkem roku oddati podpisane dovolilnice profesorju-spremljevalcu ali predstavniku razreda, ki jih zbere in nato izroči tajništvu do predvidenega datuma. Zato da potrdijo svojo udeležbo na poučni ekskurziji, morajo dijaki -poleg dovolilnice- plačati predvideni znesek.

Za večdnevno poučno ekskurzijo:

profesor mentor–organizator, v sozvočju z drugimi predmetnimi profesorji, izdela enega ali kvečjemu dva predloga za večdnevno poučno ekskurzijo (kraj, obdobje, okvirna cena, število soudeleženih dijakov oz. razredov, imena profesorjev spremljevalcev) in jih predstavi dijakom, ki lahko iznesejo svoje mnenje. Ob upoštevanju splošnih kriterijev, morebitnih specifičnih razlogov in mnenja dijakov razredni svet potrdi enega izmed predlogov, ki ga nato profesor organizator odda v tajništvu najkasneje do 30. oktobra vsako leto. Po tem datumu ni več mogoče organizirati nenačrtovanih poučnih ekskurzij. Vodja skupine je dolžan pripraviti podroben program obiska in ga oddati v tajništvo, ki ga posreduje potovalni agenciji.
predloge pregleda in odobri ravnateljstvo v sodelovanju z zavodskim svetom in tajništvom, ki poskrbi za potrebne (vsaj tri) predračune in organizacijo poučne ekskurzije.
po odobritvi profesor mentor-organizator ekskurzije v sodelovanju s tajništvom pripravi dovolilnice za starše in jih razdeli dijakom-udeležencem (vsaj dva tedna pred odhodom) pred rezervacijo prevoza oziroma ekskurzije.

Dijaki, ki se nameravajo udeležiti poučne ekskurzije, morajo v kratkem roku oddati podpisane dovolilnice profesorju-spremljevalcu ali predstavniku razreda, ki jih zbere in nato izroči tajništvu do predvidenega datuma. V potrditev udeležbe na ekskurziji oziroma ekskurziji, morajo dijaki poleg dovolilnice, plačati predvideni znesek.

Dijakom, ki bi radi zaprosili za denarno podporo za kritje stroškov ekskurzije, bo tajništvo nudilo vse potrebne informacije.

ob zaključku poučne ekskurzije mora profesor mentor-organizator ekskurzije oddati v tajništvo sintetično poročilo o opravljeni ekskurziji, iz katerega naj bo razvidno, ali je potovalna agencija primerno organizirala ekskurzijo oziroma kako so se obnašali udeleženci.

Poučnih ekskurzij se morata udeležiti najmanj dve tretjini dijakov na razred, sicer ekskurzija za dotični razred odpade. Dijaki se lahko udeležijo samo poučnih ekskurzij, oziroma izmenjav, ki so predvidene za njihov razred. Dijaki, ki se ne udeležijo poučne ekskurzije, imajo pouk.

Razredni svet ima pravico prepovedati eno- ali večdnevno poučno ekskurzijo dijakom zaradi slabega učnega uspeha ali zaradi disciplinskih prekrškov.

Na osnovi finančnega zakona iz leta 2006 državni uslužbenci nimajo več pravice do dnevnic. Stroški za organizacijo in izvedbo poučne ekskurzije so všteti v ceno ekskurzije in ne smejo bremeniti državne blagajne.

4.5.3. Spremljevalci

Profesor-spremljevalec spremlja do največ petnajst dijakov. Vsak razred mora imeti vsaj enega profesorja-spremljevalca, ki pozna vse dijake.

Razred, ki nima profesorja-spremljevalca, praviloma ne gre na poučno ekskurzijo.

V primeru nenadne bolezni profesorja-spremljevalca bo ravnateljstvo poskrbelo za njegovo nadomeščanje s poverjanjem naloge drugemu učnemu osebju, v skrajnem primeru tudi neučnem osebju. Šola si pridržuje pravico, da v primeru nujnosti šolsko eno- ali večdnevno poučno ekskurzijo prenese na kasnejši datum.

4.5.4. Disciplinska pravila

Na ekskurziji velja Pravilnik o šolskem redu.

Tudi na poučnih ekskurzijah je kajenje, uživanje alkohola, drog in drugih psihogenih sredstev prepovedano. Obenem je seveda prepovedano prinašanje in širjenje alkohola, narkotikov in drugih psihogenih sredstev.

Če šolsko osebje ugotovi, da dijak uživa alkohol, poseduje drogo ali jo uživa na poučni ekskurziji, nemudoma obvesti ravnateljstvo oziroma tajništvo, ki poskrbi za takojšnje obveščanje staršev oziroma dijakovih varuhov. V posebno hudih primerih se vodstvo šole dogovori s starši o načinu povratka oziroma o nadaljnjem ukrepanju.

4.5.5. Kriteriji za povračilo stroškov

Dijaku, ki je delno ali v celoti plačal poučno ekskurzijo, a se je ne more udeležiti iz tehtnih razlogov, bodo povrnjeni stroški, le če agencija to predvideva v ponudbi in če to ne dodatno bremeni drugih izletnikov. V primeru bolezni ali nezgode lahko stroške krije zavarovalnica, če je dijak poravnal letne pristojbine, med katere je vključeno tudi zavarovanje.

5. STARŠI

5.1. Razredno zborovanje

Starši imajo pravico sklicevati razredna zborovanja. V prošnji, ki jo morajo predložiti vsaj pet dni pred sejo, mora biti naveden dnevni red s podpisi predstavnikov staršev ali vsaj tretjine vseh staršev dijakov razreda.

5.2. Zavodsko zborovanje

Starši imajo pravico sklicevati zavodska zborovanja. V prošnji, ki jo morajo predložiti vsaj pet dni pred zborovanjem, morajo navesti dnevni red s podpisi predstavnikov staršev ali vsaj desetine vseh staršev.

5.3. Odbor staršev

Sestavljajo ga razredni predstavniki staršev. Po želji se lahko s privoljenjem ravnateljice redno sestaja v šolskem poslopju in organizirano deluje.

6. UČNO IN NEUČNO OSEBJE

Delovno razmerje učnega in neučnega osebja ureja veljavna delovna pogodba in zavodska dopolnilna delovna pogodba. Osebje zastopa Enotni sindikalni odbor.

Pravilnik o šolskem redu vsako leto preverjamo in po potrebi dopolnjujemo v zbornih organih ob odobritvi VIN-a. Vsaka šolska komponenta lahko predlaga spremembe, ki pomagajo k večji učinkovitosti šolskega dela.

Pubblicato: 03.11.2023 - Revisione: 03.11.2023

Eccetto dove diversamente specificato, questo articolo è stato rilasciato sotto Licenza Creative Commons Attribuzione 4.0 Italia.