Srečanja z različnimi strokovnjaki in poznavalci rusko-ukrajinskih razmer
Vojna v Ukrajini in dramatični posnetki uničenih ukrajinskih mest, nemočnih beguncev ter žrtev nasilja vzbujajo skrb in nemir tudi med dijakinjami in dijaki našega liceja.
Mnoge profesorice in profesorji so posvetili več ur pouka tej krizni situaciji.
Dijakinje in dijaki v sodelovanju s profesorji smo se odločili, da o vojni spregovorimo še z različnimi strokovnjaki in poznavalci rusko-ukrajinskih razmer.
V soboto 12. marca, je bil naš gost prof. Jože Pirjevec, ki je dijakinjam in dijakom četrtih in petih razredov predaval o zgodovini rusko-ukrajinskih odnosov in o zgodovini obeh držav.
V torek 15. marca, je novinar Primorskega dnevnika Aljoša Fonda predstavil stanje v Ukrajini in predaval dijakinjam ter dijakom prvih treh razredov.
Pripravljamo še srečanje s posebno dopisnico za RTV Slovenijo iz Ukrajine, novinarko Karmen Švegl.
Prispevki dijakinj in dijakov 3.k, 4.k, 5.k in 5.b; sodelovali so: Afroditi, Romina, Alice, Anna, Blaž, Dana, Francesco, Gaja, Isabel, Lara, Nika, Martina, Gaja, Anastasja, Asja, Mateja in Peter.
Ko sem danes zjutraj (25. februarja 2022) šla mimo Trga Oberdan in zagledala veselo mladino v pustnih maskah, me je prav razveselilo in preplavil me je občutek vedrine in sproščenosti, kot ga že dolgo nisem čutila. Nekaj trenutkov kasneje, pa sem pred trafiko zagledala oglas tržaškega dnevnika: »L’Europa è in guerra.« – Evropa je v vojni.
Živimo v 21. stoletju in zdi se mi nepojmljivo, da ljudje še vedno rešujejo konflikte z orožjem in vojaškimi akcijami. Mar nas zgodovina res ni ničesar naučila? Vojna, krivice, nasilje se nadaljujejo, namesto da bi zavladal mir. Ljudje bi lahko imeli raj na zemlji, če bi le znali živeti v sožitju.
Vse to dogajanje se mi zdi neresnično: smo v pustnem času, v obdobju veselja in zabave, medtem ko nedaleč od nas divja vojna. Mi pa se še vedno borimo proti Covidu.
Voditelji držav vodijo vojne. Prebivalci držav se zavzemajo za mir in sožitje.
Strah me je, da bi izbruhnila 3. svetovna vojna. Predvsem pa se zavedam, da bomo vsi plačali za posledice napada na Ukrajino.
Ne glede na to kdo je zagrešil največjo napako, menim da je Putin z včerajšnjim (24. februarja) napadom na ukrajinsko vojaško postojanko uničil princip človeštva in solidarnosti. Sploh ni pomislil na posledice, ki bi jih vojna lahko imela, ni pomislil na žrtve; nasprotno koncentriran je bil na svoj pohlep.
Mislim, da bi morali konflikte reševati po diplomatski poti. Živimo v 21. stoletju in ljudje ter zlasti voditelji držav bi se morali zavedati, da napak ne gre ponavljati, iz njih se moramo učiti.
Pred dnevi je izbruhnila vojna v Ukrajini. Voditelji držav bi morali konflikte preprečevati, če pa se napetosti zaostrijo, bi jih morali reševati po diplomatski poti. Nasprotno pa ljudje ne samo ne uživajo temeljnih pravic, ampak umirajo zaradi odločitev, ki jih sami ne podpirajo.
Vsi bi morali sprevideti, da je zemlja ena sama in da se moramo za njen obstoj zavzemati čisto vsi ne glede na posamezne interese.
Ne morem verjeti, da smo v letu 2022, pa nas zgodovina in vse pretekle izkušnje še niso naučile, da vojne nimajo srečnega konca. Številni mladi bodo izgubili svoje življenje, nekateri so ga že. Čas je, da voditelji po vsem svetu bolj odločno reagirajo in da vse te ekonomske interese in prioritete zamenjajo za najpomembnejšo vrednoto in prioriteto, to je mir. Človeško življenje je veliko bolj dragoceno od nekaj kvadratnih kilometrov zemlje.
Včasih se zdi, da je Rusija primer totalitarizma, kot ga je definirala filozofinja Hannah Arendt: na vladi ima predsednika, ki pa se obnaša diktatorsko in se poslužuje ustrahovanja. Država ima močno vojsko.
Sveženj ukrepov, ki ga je sprejela Evropska unija, da bi oškodovala rusko gospodarstvo, bo pravzaprav škodil tudi našemu – evropskemu gospodarstvu. Škodil bo navadnim ljudem, tudi ruskim, saj ne smemo pozabiti, da Rusija ni le Putin, temveč tudi civilno prebivalstvo, kot smo mi. Najboljša rešitev bi bili nedvomno nenasilni pogovori, toda v tem trenutku očitno niso uresničljivi. So najboljša rešitev torej sankcije? Ne. Verjetno so sankcije edina trenutno možna mirna, nenasilna rešitev.
V zadnjih urah je med Rusijo in Ukrajino dejansko izbruhnila vojna (sicer so se sovražnosti začele že leta 2014). Sloviti znanstvenik Einstein je o tem, kakšne bodo vojne, povedal: »Za tretjo svetovno vojno ne vem, v četrti pa se bomo spet bojevali s sulicami in loki.« Trenutna situacija dejansko prikazuje, da se človek ni ničesar naučil iz preteklih napak in misli, da je za doseganje svojih ciljev še vedno najboljša rešitev vojna.
Mislim, da bi se morala ruska, ukrajinska in nasploh evropska mladina zavedati nevarnosti zdajšnjega stanja in pogumno manifestirati proti vojni. Če pa vojne ne bomo zaustavili, se bo ta verjetno razširila tudi na druga ozemlja in posledično prinesla veliko hudih posledic, kot se je zgodilo med prvo in drugo svetovno vojno.
Apel za mir
Že več kot sto let Evropa umira: njen vpliv je začel upadati po prvi svetovni-evropski vojni, a zdaj se nam to kaže v vsem obsegu.
Po drugi svetovni vojni so mnogi konflikti izbruhnili prav zaradi ošabnosti ZDA in njihove nore in nepotešljive želje po širjenju vpliva. Tudi današnja vojna v Ukrajini je delno posledica ameriške politike, a ne smemo spregledati, da je prvo potezo naredila Rusija, in s tem pokazala vso svojo samovoljnost in trmoglavost. Evropa je postala plen, za katerega se velesili potegujeta. Evropa mora vstati in se spopasti z blaznima predsednikoma, ki jo ogrožata z vzhoda in zahoda.
Kdo nam bo dobavljal plin, če nam ga ne bo Rusija? Oni! ZDA in druge države, saj bo vojna zanje donosen posel. Kdo pa bo najbolj trpel zaradi posledic povišanja cen energetskih virov? Mi! Evropejci. Kdo si želi širiti svoj vpliv preko vojaške zveze NATO, ki bi jo morali že zdavnaj razpustiti? Oni! ZDA. Kdo bo najbolj občutil posledice te vojne? Mi! Evropejci.
Evropa ne sme ponižno klečati. Vojna jo bo dokončno strla, cene bodo skokovito narasle, tako da bo naš vsakdan vedno hujši.
Vojna postaja čedalje bolj evropska zadeva, drugih velesil, kot je npr. Kitajska, ne bo prizadela, saj ta sploh ni sprejela sankcij proti Rusiji.
Mnogo voditeljev držav hinavsko izjavlja, da želi diplomatsko rešitev, hkrati pa si ne prizadeva po vseh svojih najboljših močeh za diplomatsko pot in zbira vojsko. Evropa naj pokaže, da je svobodna, najmodrejša. Naj se odloči za diplomatsko rešitev. Naj se odloči za interes vseh nas, ne za interes tujih držav. Naš interes je samo mir!
Zbrala in uredila prof. Veronika Brecelj