V petek, 30. septembra, smo v šolski veži v pritličju Znanstvenega liceja France Prešeren, pripravili predstavitev dela, ki je bilo opravljeno med poletnimi umetnostnimi delavnicami na šoli.
V juniju in juliju je namreč prof. Boris Grgič izpeljal umetnostne delavnice, v okviru katerih so dijaki poglobili veščine fotografije in slikarstva, spoznali pa so obenem manj poznano tehniko lepljenja stenskih foto fresk ob sodelovanju usposobljenega tehničnega osebja, ki je nato ob prisotnosti dijakov poskrbelo za lepljenje foto freske slike Klavdija Palčiča Človek drevo, ki krasi stopnišče med prvim in drugim nadstropjem. Prof. Grgič pa je vodil dijake v slikarski reinterpretaciji slike Deziderija Švare, ki je na ogled na stopnišču med drugim in tretjim nadstropjem.
V tem zelo posebnem obdobju, ki posameznike bremeni z zaskrbljenostjo, tesnobo, strahom, občutki osamljenosti in ogroženosti, smo dali umetnosti še eno priložnost, da neposredno nagovarja mlade. Šola je namreč prostor, kjer mladi preživijo veliko svojega časa in ni vseeno, kako so šolski prostori opremljeni in urejeni. Najstniki se začenjajo postavljati na svoje noge, razvijajo svojo identiteto, nadgrajujejo svoje sposobnosti, čute in okuse, bistrijo svoja mnenja, poglede. Gotovo ni vseeno, kje in v kakšnem okolju se vse to dogaja. Deli obeh tržaških umetnikov bosta vsakodnevno spremljali in nagovarjali bodoče generacije zamejskih gimnazijcev. Doprinesli bosta svoj dragoceni delež k žlahtenju duha naših mladih rodov.
Profesorica Jasna Merkù je ob tej priložnosti zapisala:
S posredovanjem hčerke Katje je Klavdij Palčič sledil nastajanju stenske fotofreske, ki reproducira sliko večjega formata z naslovom Človek-drevo, katere original je zdaj na ogled na obsežni antološki razstavi v Kulturnem domu v Trstu, in nam velikodušno odstopil avtorske pravice.
Pri srcu nam je, da je slika trajno našla mesto pri Sv. Ivanu, kjer se je Palčič rodil in preživel svoje zgodnje otroštvo; sam je tudi diplomiral na znanstveni gimnaziji, ki ji je naš licej nasledil. Več let je Klavdij Palčič poučeval risanje in zgodovino umetnosti na slovenskih šolah in s svojo sposobnostjo hitrega, virtuoznega prikaza človeške figure pridobil naklonjenost učencev. Radi smo ga imeli tudi, ker je imel z nami veliko potrpljenja in se je vsakemu tudi individualno posvetil. Ilustriral je nešteto knjig za otroke, pričaral sugestivne scenografije in kostume tudi za otroške gledališke predstave. Bil je prvi Slovenec, ki je ustvaril v Trstu oblikovalski studio Graficenter, pionirsko je pristopil k grafičnemu načrtovanju, oblikoval in opremil je več učbenikov, iz katerih so se učile cele generacije otrok. V Graficenter je sprejel več talentiranih mladih, ki jih je izučil veščin oblikovanja, v časih ko še ni bilo specifičnih šol za to. Danes so postali cenjeni profesionisti.
Res veliko je ustvaril: odličen grafik, kipar, vsestranski ustvarjalec, leta 1984 prejemnik nagrade Prešernovega sklada. Čutil pa se je predvsem slikar, barva je zasedala v njegovem opusu ključno mesto. Rad se je navdihoval po mitoloških zgodbah. V ospredju njegove likovne pripovedi ostaja človek, s svojo eksistencialno problematiko, ki se kaže v močnem kontrastu med figuro človeka in močno abstrahirano, informalno barvno gmoto, s katero se sooča. Ekspresivni barvni zamahi in vrtinci delujejo kot utripi, doživljamo jih tudi kot hrepenenje po lepoti in premoščanju težav, s katerimi se soočamo.
Deziderij Švara nas je zapustil decembra lani. Hvaležni smo mu, ker je rad prihajal na našo šolo, vodil je slikarske delavnice in približal tehniko olja, v kateri je bil mojster. Dijakom je pripovedoval, kako so bili časi njegovega doraščanja težki in prva skrb je bila poiskati službo za preživetje. Imeli pa so visoko kulturno zavest in so se ob prostem času učili, da so potem lahko kot privatisti polagali izpite. Tako je Deziderij Švara pridobil naziv profesorja risanja, čeprav je nadaljeval s svojo prejšnjo službo kemika. Potem ko se je službeno preselil za krajši čas na Martiniko je ob povratku čutil potrebo, da se ponovno poveže s svojo rojstno zemljo. Za to ustvarjalno obdobje je značila paleta toplih barv: rjavih in oranžnih odtenkov. Barvi je dodajal zemlje. Dijaki so ob ogledu njegovih slik zbrali to obdobje ter se navdihovali po njegovi sliki, jo povečali in pobarvali.
Navdihoval se je po okolju, a je oblike močno abstrahiral in jih ploskovito barval, pripisoval jim je simbolični pomen. S tem, da se je oddaljil od realističnega prikaza, se je vedno bolj poglobil v notranji svet človeka, kjer nas čustva vodijo do globljega spoznanja duhovnih vrednot. Verjel je v moč ljubezni, verjel je v mlade in bil vedno pozitivno naravnan.
Vsako jutro, ko hodimo po stopnicah, se naš pogled zaustavi ob teh slikah, vsakič v njih uzremo kak nov detajl. Hvaležni in ponosni smo.